Začnimo z razlikovanjem med vrstami digitalnih slik, nato pa si oglejmo značilnosti vektorskega formata. V bistvu so lahko dve vrsti: rastrski ali vektorski.
Ime so dobili po angleški besedi "raster", kar pomeni mreža. Pravzaprav je v rastrski grafiki ali bitnih slikah slika sestavljena iz kvadratne mreže točk, imenovanih piksli.
Vsaka od teh slikovnih pik ima določene informacije o barvi, ki skupaj ustvarijo določeno sliko. Najpogosteje uporabljen barvni profil v bitnih slikah je RGB, ker je to profil, ki ga računalniške grafične kartice uporabljajo za ustvarjanje same slike na zaslonu.
Najpomembnejša lastnost rastrske slike je ločljivost, ki je podana s številom slikovnih pik, ki jih vsebuje določena merska enota. Standardno se uporablja angleški palec (2,54 cm) in razmerje pik na palec (DPI). Večje kot je število, ki ga poda to razmerje, večja je ločljivost slike in s tem njena kakovost.
Ločljivost 300 dpi velja za standard kakovosti za dobro tiskanje, medtem ko 72 dpi zadostuje za zaslone za dobro vizualno kakovost.
Očitno bo zmanjšanje velikosti fotografije povečalo njeno ločljivost, prav tako pa bo njena povečava imela nižjo ločljivost, s čimer dobimo tako imenovani zrnati učinek, v katerem postanejo vidni posamezni kvadratki, kot na sliki na začetku odstavka. .
Vektorska grafika se zelo razlikuje od rastrske grafike, slike pa tudi. Pravzaprav temelji na geometrijskih oblikah, kot so črte, točke, krivulje in poligoni, za ustvarjanje slike, tem oblikam pa so pripisane nekatere značilnosti barve ali učinkov.
Ker so vektorske slike sestavljene iz geometrijskih oblik, jih je mogoče praktično neskončno povečevati, ne da bi pri tem izgubili ločljivost, saj imajo iste geometrijske oblike v osnovi matematične enačbe.
Razlika v zasedenem prostoru na disku je še ena temeljna razlika: dejansko vektorske slike zavzamejo veliko manj prostora kot rastrske, ker je informacij, ki jih vsebuje slika, veliko manj, zaradi česar so spremembe še enostavnejše.
Negativen vidik pa je, da so za pridobitev vektorskih slik bogate kakovosti in podrobnosti, kot je to na primer potrebno na področju 3D grafike, potrebni izjemno zmogljivi stroji in programska oprema. Ali vsaj glede na trenutno stanje tehnologije.
Vektorski format ima v primerjavi z rastrskim naslednje prednosti:
To je grafika neskončno razširljiv: kot omenjeno, je neodvisen od ločljivosti; to pomeni matematično ustvarjene oblike se preračunajo vsakič, ko povečate ali pomanjšate.
Barve vektorskih datotek so hitro in enostavno urejanje; samo izberite obliko ali črto in spremenite barvo, ki ji je bila dodeljena, prav tako je mogoče preklopiti iz enega barvnega profila v drugega, na primer iz RGB v Pantone.
Na tovrstnih slikah lahko delate z vizualizacijo samo priloge; lahko preprosto vklopite in izklopite polnila za vse elemente, ki sestavljajo sliko, tako da so prikazani samo robovi. To je zelo pomembna vrsta vizualizacije, saj vam omogoča prepoznavanje skritih elementov in omogoča oblikovanje vodil za opremo, ki izvaja reze in gravure.
Za digitalne slike v vektorski obliki je značilno posebne razširitve in če moramo delati s to vrsto slik, poskrbimo, da smo shranili to vrsto datoteke.
Najpomembnejši formati vektorskih slik so:
Razlika med obema vrstama slik pomeni, da je vsak format bolj primeren za določen namen. V tem primeru je vektorskih datotek zaradi njihovih značilnosti veliko primeren za tisk.
Najprej so zelo uporabni v tehnično oblikovanje, na primer v CAD in inženirstvu.
Je pa tudi dragocen format uporabljajo grafični oblikovalci za izdelava logotipa in usklajeno grafiko, ker so to elementi, ki jih je mogoče uporabiti tako na vizitki kot na ogromnem panoju. Toda ta vrsta formata je zelo primerna za kateri koli projekt, ki se natisne na brošure, letake, panoje ali ikone za programsko opremo.
Ercole Palmeri
Operacija oftalmoplastike s komercialnim pregledovalnikom Apple Vision Pro je bila opravljena na polikliniki Catania…
Razvijanje finih motoričnih spretnosti z barvanjem otroke pripravi na kompleksnejše spretnosti, kot je pisanje. Za barvanje…
Pomorski sektor je prava svetovna gospodarska sila, ki je krmarila proti 150 milijardnemu trgu...
Prejšnji ponedeljek je Financial Times objavil dogovor z OpenAI. FT licencira svoje vrhunsko novinarstvo ...
